Demonstracijsko-referenčni center
Internet Stvari

Fakulteta za računalništvo in informatiko, Laboratorij za podatkovne tehnologije

Raziskovalni izzivi


Glavna raziskovalna področja s katerimi se ukvarjamo.

Tehnološko gledano je "Internet stvari" kot tehnologija prisoten že dalj časa. Zaradi pojava množice senzorjev in ob tem razvitih protokolov za komuniciranje je potrebno vsem napravam dodati enoten kanal za komunikacijo, zavedanje odvisnosti z drugimi, inteligentno prilagajanje, obveščanje, semantično procesiranje in in shranjevanje velikih količin podatkov, ...

Pametna mesta

V urbanem okolju obstaja mnogo ločenih sistemov, ki nadzorujejo, zbirajo podatke, so definirani z ročnimi pravili, ... Takšni sistemi so na primer promet, pobiranje odpadkov, zdravstvo, električna oskrba, šolstvo in drugi. Vsak od teh vertikalnih sistemov bi lahko izboljšano deloval s pomočjo podatkov iz druge vertikale, kar bi omogočilo dinamično prilagajanje sistemov posamezniku, delu mesta ali celostnemu mestnemu utripu.

Pametna oskrbovana stanovanja

V gospodarstvu je termin pametni dom znan že nekaj časa, vendar ga večina proizvajalcev razume kot avtomatizacijo doma, torej nastavljanje časovnikov, upravljanje z različnimi napravami, kot so okna, rolete, gretje ali prezradčevanje. Nekatere naprave, ki so označene kot pametne, avtonomno skrbijo za svoje procese. Ključna pomanjkljivost trenutnih ponudnikov je celostno upravljanje stanovanja in zavedanje naprav med seboj (na primer sistema za ogrevanje in prezračevanje) ter standardizacija protokolov, ki ne bi zahtevala zaklepa na enega proizvajalca.

Semantično opisovanje podatkov

Vsak izmed senzorjev je sposoben pošiljati oz. zajemati podatke, ki so navadno opisani različno za vsako izmed naprav. Definiranje skupnega semantičnega standarda bi omogočilo enostavnejšo interoperabilnost, samodejno vključevanje in ustrezno shranjevanje vsebin, predlaganje avtomatskega vključevanja senzorjev v že obstoječ sistem in novo vzročno-posledično sklepanje. Podobno je uspelo že pri standardizaciji z ontološkimi opisi novic, ki jih uporablja večina svetovnih portalov, kot so na primer BBC News, New York Times, RTV Slovenija in podobni.

Ambientalna inteligenca

V ambientalno inteligentnem svetu naprave avtomatsko sodelujejo, da olajšajo opravila ljudem pri vsakodnevnih opravilih. Ta inteligenca je skrita v omrežju povezanih naprav, ki postajajo čedalje manjše in tako neopazne, da počasi izginjajo in s tem človeku spet ustvarjajo percepcijo bolj naravnega okolja. Korak v pravo smer ambientalne inteligence so aplikacije, ki znajo beležiti čimveč naših aktivnosti (angl. Life Logging) in nato te podatke smiselno združiti, kot to počne na primer Google Now.

Partnerji


Projekti in dogodki


OŽJA EKIPA IoT CENTRA


...

prof. dr. Marko Bajec

Profesor na Fakulteti za Računalništvo in Informatiko, Univerza v Ljubljani

...

Marko Janković

Raziskovalec na Fakulteti za Računalništvo in Informatiko, Univerza v Ljubljani

...

dr. Slavko Žitnik

Asistent na Fakulteti za Računalništvo in Informatiko, Univerza v Ljubljani

...

Gregor Weiss

Raziskovalec na Fakulteti za Računalništvo in Informatiko, Univerza v Ljubljani

...

Jernej Cvek

Raziskovalec na Fakulteti za Računalništvo in Informatiko, Univerza v Ljubljani

...

Sandi Gec

Raziskovalec na Fakulteti za Računalništvo in Informatiko, Univerza v Ljubljani

...

Janez Bindas

Raziskovalec na Fakulteti za Računalništvo in Informatiko, Univerza v Ljubljani

...

Petar Kochovski

Raziskovalec na Fakulteti za Računalništvo in Informatiko, Univerza v Ljubljani

...

Jure Lokovšek

Raziskovalec na Fakulteti za Računalništvo in Informatiko, Univerza v Ljubljani

Zunanji sodelavci: Jernej Muha, Aleksander Tomić, Amela Rakanović

Študenti in naslovi njihovih zaključnih del:
Nejc Gašperin
Podpora procesiranju kompleksnih dogotkov v okviru standardne platforme IoT
Sandi Šemrov
Samodejna zaznava in nastavitev senzorjev v internetu stvari
Matej Andolšek
Razširitev platforme interneta stvari OM2M za potrebe hranjenja velikih količin podatkov
Klemen Petrovčič
Referenčna arhitektura za razvoj interoperabilnih rešitev na področju interneta stvari
Jovan Buragev
Več-agentno hierarhično odločanje za digitalnega dvojčka
Matej Pečnik
Avtomatiziran sistem za regulacijo toplotne črpalke
Matej Kocmur
Porazdeljena arhitektura za analizo podatkov v realnem času
Sašo Stanovnik
Razširitev upravljanja infrastrukture iz oblaka proti robnim napravam
Luka Podgoršek
Razvoj IoT prehoda za potrebe pametnih tovarn

Pogovorite se z nami


Uporabite spodnji obrazec ali nam pošljite email na: iot (at) data-lab.si. Veselimo se skupnih idej.

Predstavitve